Kaj bo dobrega?

Alenka Lena Klopčič

Življenje, veliko, visoko, večno, kličem ti: “Dober dan!” (Tone Pavček)

Če sem v zadnjem blogu pisala o smislu življenja in vas, dragi 'spremljevalci Dobre energije' (tisti, ki berete moje zapise, pa ste na nek način tudi spremljevalci moje poti po fizični izgubi sorodne duše), povabila k razmisleku o smislu življenja (VEČ), vas tokrat kar neposredno sprašujem: »Kaj bo dobrega?«

Hecno vprašanje, kajne? Ko greste mimo soseda, pa vas ta pozdravi s tem vprašanjem, ali pa vas to vpraša znanec, ki ga po res dolgem času srečate pred trgovino, kaj odgovorite? Kaj lahko odgovorite sebi, ko si sami postavite to vprašanje?

Sama si ga na nek način zastavljam zdaj kar vsakodnevno, ko niham med celo paleto občutij, od teh, ki jih napaja bodisi zavedanje lepote poznopomladanske narave, bodisi zavedanje ljubezni, ki jo kdaj kar naenkrat začutim do življenjske sile in s tem do vsega, kar je, pa do tistih na 'drugi strani' palete, ko me zajame globoka žalost, ki jo prinese zavedanje fizične izgube in da to zemeljsko (inkarnirano) življenje ne bo nikdar več niti približno enako tistemu izpred le nekaj mesecev.

In takrat, ko sem na tej drugi strani te 'mavrične palete', je – kot se je izrazila znanka – »prekleto težko« iti naprej, iti v nov dan in se ga po možnosti celo veseliti. Slednje mi še ni uspelo, se pa trudim. Romanu, dobremu kolegu in ustvarjalcu (ki, mimogrede, stoji za ilustracijami in podobo mojih spletnih strani Pikanai, D-Frend in Ajurveda.pro, 'postavil' pa je tudi pričujočo spletno stran), sem ob neki priložnosti omenila, da mi v bistvu v tem času najbolj pomaga to, da sem ustvarjalna. Da energijo, ki prihaja s celotno paleto čustev, vključno z žalostjo, usmerjam v kreacijo, v nastajanje novega in s tem tudi v lastno celjenje, morda celo preporod. (In ne, s tem – kot z ničemer drugim – ne bežim od žalosti, kar je bilo tudi eno od vprašanj, ki sem jih dobila v tem času; saj vendar od tako močnih čustev ne moreš kar ubežati – vsaj jaz ne. Niti ne bi želela …)

Se pa, ne glede na to, na katerem koncu 'mavrične palete' sem, vsak dan torej opomnim, da sem jaz – in samo jaz! - tista, ki lahko izbere, kakšno bo nadaljevanje, torej če sem nek trenutek v solzah, kaj lahko naredim, da se dvignem, ali pa če sem v nekem trenutku povezana z (moževo) dušico na dušni (energijski) ravni, kako lahko to čim bolj poglobim in utrdim (tistim, ki jim je ta zapis preveč ezoteričen, se opravičujem, upam pa, da ga sprejemate in tudi – razumete). Sama sem torej tista, ki poskrbim za to, da BO nekaj dobrega v dnevu (se navezujem na naslovno vprašanje in citat v uvodu).

Kdo določa (vaše/naše) življenje?

Četudi se razumsko povsem zavedam, da je smisel življenja – kot tudi pišem v prejšnjem blogu –, da je to življenje samo in resnično aktivno ga živeti ter nabirati izkušnje, s temi pa rasti in razvijati lastno dušo, je to v obdobju največje čustvene bolečine zelo zelo pogosto – se bom spet navezala na znankin pridevnik – prekleto težko. Včasih se zdi prav nemogoče in takrat je potrebno zavestno programiranje (vsaj v mojem primeru), da sama določam svoje življenje. 
Kot vsak izmed nas imam moč izbirati in izbrati v (spet bom uporabila besedo 'paleta') - paleti možnosti ('možnosti' tudi po Tonetu Pavčku; gl. spodnjo pesem). Možnosti korakov vsak dan sproti, možnosti aktivnosti in dejanj, možnosti občutij. In tako zaenkrat izbiram, da bom širila ljubezen skozi ustvarjalnost, skozi srečanja, ki jih med drugim izvajam za uporabnice društva SOS Telefon (na fotoutrinku sicer 'ajurvedsko srečanje' za drugo skupino žensk), skozi prijaznost (do vseh) in pozornost (do bližnjih). Ker čutim, da je 'mar za druge' v bistvu obenem tudi 'mar zase'. Ker smo vsi povezani. Ker smo vsi eno. (Ker če to ne bi bilo res, ne bi niti sama čutila energijske prisotnosti Dušice … / Za tiste, ki bi potrebovali dokaze o višjih ravneh našega obstoja, pa samo opombica, da tudi ljubezni ne vidimo pa vemo, da obstaja. Še manj vidimo internet, pa ga ravnokar uporabljate …)

Eden od izkazov moje izbire je tudi pričujoča spletna stran z izdelki 'The Spirit of OM'. Čeravno gre za podjetniški podjem (v večjem delu sicer profesionalno delujem v neprofitnih dejavnostih), pa je – verjemite – pri njem prisotna velika srčnost. In tako je, denimo, čudovito, res čudovito, prebrati sporočilo ene od prvih kupk izdelkov, super osebice Julije Fajhtinger (sicer glasbenice in učiteljice petja ter vokalistke Tinkare Kovač), ki je pospremilo njeno novo naročilo: »… Oblačilca so top in posteljnina tudi. Čisto drugačen občutek, kot če kupiš v trgovini nekaj brez pomena …«

In ja, za to gre – da lahko tudi podjetništvo prinaša dober občutek ob izbiri, ki jo sicer v aktualnem času in prostoru v naših potrošniških vlogah delamo na domala že vsakem koraku. Pa ne gre le za izbire, kaj bomo kupili sebi, gre tudi za izbire, kaj lahko naredimo ali namenimo drugim. Ker – še enkrat – mar za druge je tudi mar zase in mar zase je mar za druge. Zdrava sebičnost je v tem primeru nujna za zdravje širše družbe. Čudovit primer izkaza srčne skrbi za druge je, recimo, poteza prijateljice Daše (Kogoj; tudi ena prvih kupk izdelkov 'The Spirit of OM'), ki je svoj 40. rojstni dan proslavila tako, da je nekaj prijateljicam privoščila masažice obraza in interaktivno ajurvedsko predavanje (na fotoutrinku).

(Nedavno smo, denimo, na Dobri energiji izvedli nagradno igro, v kateri smo namenili dve čudoviti laneni majički VESELO SONCE dvema nagrajenkama, za kateri se je izkazalo, da sta res prijetni in iskreno hvaležni upokojeni dami, prav ta vikend pa smo pri Lunini vili, inštitutu za zdravljenje in preprečevanje travm pri otrocih, naročili pet dobrodelnih zapestnic s srčkom za 'spremljevalce Dobre energije', z lepimi namerami pa bomo seveda nadaljevali, saj je to del 'naravnega' ne le za nas, ampak tudi za ustanovitelje 'The Spirit of OM'.) Širimo dobro torej.

Pa še vprašanje za vas: kaj bo dobrega?

Za konec pa še celotna Pavčkova pesem “Dober dan, življenje”:

Življenje, veliko, visoko, večno,

kličem ti: “Dober dan!”

in ti ponujam roko za srečno

skupno vandranje kdove kam.

Skozi solzenja, cvetenja, zorenja,

na severni in na južni tečaj,

v dolino solz in na goro vstajenja

in zmeraj znova k sebi nazaj.

Dober dan, tisoč možnosti in dolžnosti,

dober dan, posvečena norosti,

dober dan, mila ptica mladosti

in tvoja pesem – dar in svetosti.

Dober dan, življenje! Silno in milo.

Kot na praznik prihajam v tvoj hram

in ti šepetam na uho besedilo

zaljubljenih: “Rad te imam!”


Dober dan.
Dober dan, življenje,

dober dan.
Življenje, dober dan,
dober dan.

Alenka Lena Klopčič