18.03.2023
Ker je življenje dar!
»Če je um jasen, bo karkoli boš naredil/-a ali dejal/-a, prineslo srečo, ki te bo spremljala kot tvoja senca.«
To naj bi bilo sporočilo Bude, na katerega nas je zdaj že diplomante podiplomskega programa ajurvede na evropskem centru Alma Mater Europaea spomnila ena od sošolk na nedavni konferenci z naslovom 'It's About People 2023', na kateri smo posamična področja ajurvede (vede o življenju) slušateljem približali tudi predstavniki zdaj že druge generacije diplomantov omenjenega programa.
Druga sošolka pa je udeležence ajurvedskega dela dogodka presenetila z neposrednim vprašanjem: »Pomislite, ali res živite svoje življenje ali pa le preživljate čas do smrti?«. Vprašanje, ki bi si ga lahko ali pa celo moral zastaviti vsake toliko vsak od nas, kajne?
O smislu življenja
Sama sem v zadnjem obdobju še nekoliko bolj povezana s procesom minevanja, ki je žal vodil do smrti življenjskega sopotnika, zato mi teme in vprašanja, kot je navedeno, niso (več) tuje. Pravzaprav so mi zelo domače in niti ne čudi, da z ljudmi, ki me obdajajo, nemalokrat načnemo teme, kot je recimo smisel življenja. Če je za eno mojih ljubih sošolk to delovanje v dobrobit klientom, ki jim nudi ajurvedske obravnave in podporo, sama trenutno prav zaradi fizične izgube moža, zaupnika in najboljšega prijatelja, svoj življenjski smisel na novo odkrivam. In priznam, da je proces – ker poteka sočasno s sprejemanjem 'novega stanja' – bolj boleč, kot pa razburljiv, niti ne vključuje 'aha momentov' na korakih, ki jih delam na tej poti.
Me pa v resnično mikro kapaciteti pri preusmerjanju do nedavna zamišljene življenjske poti podpira ustvarjalnost. Ustvarjalnost, ki jo zahteva denimo zagon nove spletne trgovine ali pa aktivacija socialnih omrežij, ki spremlja tak poslovni korak. In zato mi je še kako pomembno, da gre pri takšnem (komercialnem) koraku za izdelke, ki jih prepoznavam kot trajnostne in zatorej povsem skladne z mojo lastno življenjsko paradigmo. Za izdelke, ki jih nosim ne le ker čutim, da me podpirajo z energijo, ki je 'vtkana' vanje (poleg mikrodelčkov kristalov je to tudi pošteno plačano delo v celotni verigi njihove kreacije), ampak tudi zato, ker sem takoj, ko so »mi prišli na (peš)pot - in to dobesedno! (več o tem v blogu 'Moje telo, moj dom!'), začutila, da jih srčno želim ponesti tudi med 'domače ljudi' in dati tudi njim možnost začutiti 'lepo na sebi in zase'.
Navsezadnje se moramo imeti najprej sami iskreno radi, da imamo lahko iskreno radi druge, mar ne? Sama sedaj to 'teorijo' dobesedno na novo preizkušam vsak ljubi dan. In razumsko vem, da je tako. Ker je življenje dar, in to tudi na slabe dni, kot opominja pisni grafitek nad eno od mariborskih mestnih klopic (na fotografiji). Je pa v težkih trenutkih izziv to tudi čustveno sprejeti in duhovno ponotranjiti. In lahko rečem, da je za takšne preizkušnje še kako dobrodošla podpora v obliki ustvarjalnosti in – kakopak! – (samo)ljubezni. Slednja je namreč ključen predpogoj za moč, ki jo zahtevajo nadaljnji koraki po življenjski poti, ko se ta nemalokrat surovo predrugači in ko človekov (raz)um enostavno ne more dobiti zadovoljivih pojasnil o vzroku tega predrugačenja (zaradi denimo smrti ljubljene osebe). Moč pa je potrebna že samo za to, da po nečem takem poneseš le žlico juhe v usta, kaj šele, da se spet nasmehneš.
Nasmeh in Tinkara Kovač
Nasmeh lahko po mojem spoznanju izvabita recimo ustvarjalnost in lepota, korak več je začutenje navdiha nad lepim (zame je to v prvi vrsti Narava), navdih nad Življenjem pa je potreben za trajnostnost (samo)ljubezni. Zato je trenutno zame še kako pomembno, česa se lotevam in čemu posvečam svojo pozornost, saj s tem dejansko upravljam smer svoje nadaljnje življenjske poti. Da bom lahko tudi na sošolkino vprašanje, »ali res živim svoje življenje ali pa le preživljam čas do smrti«, odgovorila s svetlim in jasnim odgovorom. Za to pa mora biti tudi moj um jasen, k čemur (človeštvo) poziva véliki Buda.
Pri vsem tem pa je še kako pomembno, da posameznik na takšni razvojni poti srečuje podobno čuteče in razmišljujoče ljudi, med kakršne šteje tudi Tinkara Kovač, zato sem resnično počaščena, da lahko na tem mestu delim tudi izkušnjo in mnenje o izdelkih 'The Spirit of OM' (ki sem jih torej sama začutila kot izdelke, ki jih pač samo moram prenesti domačim kupcem) te naše izjemne glasbene ustvarjalke, ki je med drugim v začetku letošnjega leta z mednarodno zasedbo glasbenikov izdala skladbo 'Shchedryk - Peace 4 Ukraine', napisano na osnovi znane ukrajinske skladbe. Pesem so soustvarili vsi glasbeniki, vsak v svojem jeziku, projekt, katerega glavno sporočilo je poziv k miru, pa je vodila prav Tinkara.
Kaj torej o izdelkih 'The Spirit of OM' pravi Tinkara? »Takoj ko sem zagledala vzorce, teksture in barve ter začutila energijo izdelkov 'The Spirit of OM', sem vedela, da so to izdelki, ki jih želim imeti. Začelo se je z nakupovalno torbo iz jute sončne barve (in napisom 'Think happy – Be happy' / glej še enkrat uvodni citat Bude; op. p.), ki ne le da jo uporabljam za nakupovanje in me celo opominja, da sem pozorna, kaj dejansko položim vanjo, torej, da kupujem zdravo, ampak je tudi lepa in me poživlja, celo vodi izven mojega dolgoletnega ovijanja v črno barvo – barvo, ki sicer dopušča najmanj vibracij in lahko vanjo vdirajo vibracije drugih ljudi. Je že moralo tako biti, a zdaj se to zaključuje (nasmeh). The Spirit of OM je tako zame nekakšen opomnik in nekaj lepega, izdelke pa čisto zares čutim kot nek 'podaljšek mene'. Tudi posteljnina mi tako zelo ugaja, da ko jo moram oprati, to naredim tako, da jo zjutraj operem in čez dan posušim, da jo imam lahko zvečer že nared za spat (smeh!). Kar pa se tiče majičke ('Mirni lotos rožnata orhideja'), ki ima na hrbtnem delu res lepo čipko, to uporabljam tudi za sprehode in za aktivnejše gibanje, tako da me prav res ti izdelki podpirajo na moji poti do bolj zdravega življenja. So torej več kot tekstilni izdelki, ampak kar nekakšni opomniki, da spustim čim več barve in svetlobe v svoje življenje (nasmeh).«